Zgodovina PODIM-a

 

Program PODIM-a 29
Program PODIM-a 28
Program PODIM-a 27
Program PODIM-a 26
Program PODIM-a 25
Program PODIM-a 24
Program PODIM-a 23
Program PODIM-a 22

 

Zakonodaja je na osnovi ustavne reforme iz l. 1974, ki je pravno uvedla tržno gospodarstvo, napravila prostorza več podpornega odnosa do ustvarjanja novosti (= izumljanja)in njihovega uveljavljanja, koristnega po mnenju odjemalcev (= inoviranja)

Božidar Hribernik, pronicljiv inženir v gospodarstvu, kasneje profesorin tudi dekan Fakultete za elektrotehniko in informatiko Univerze v Mariboru, je v tistem obdobju prinesel iz ZDA spoznanja o pospeševanju izumljanja in inoviranja "Sistem predlogov za novosti". Pri nas je to dobilo naziv "množična inventivna dejavnost": naj bi sodelovalo veliko ljudi, vendar izven najbolj strokovnih in vplivnih krogov, in je dovolj, da dajejo zamisli, predvsem take za drobne novosti, ne da imajo obveznost jih tudi v praksi uveljaviti. O tem je pripravil prvi dve posvetovanji (1978, 1981).

Drugo izmed njiju je bilo kmalu po mojem povratku iz ZDA, kjer sem bil l. 1981 na več univerzah kot gost in gostujoči profesor. Veliko časa sem posvetil proučevanju metode "poenostavljanje dela" in ameriškim variantam samoupravljanja, usmerjenega v ustvarjanje novosti. Zato sem se vključil in potem nikoli več nehal sodelovati, medtem ko so se številni drugi posvetili drugim temam. Bil sem v Sloveniji prvi, ki mu je tematika ustvarjanja in uveljavljanja novosti z ekonomskih in organizacijskih vidikov postala bistven del poklica, raziskovalskega in profesorskega. Tretja zgodovinska prelomnica je nastala l. 1983.

Tedaj smo nehali omejevati tematiko ustvarjanja in uveljavljanja novosti na drobne dosežke manj strokovnih ljudi in postavili inoviranje za edino alternativo za ozdravitev slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva ter obvezno dejavnost vseh. Odtlej se je posvetovanje vsako leto ukvarjalo z nekim drugim vidikom izumljanja in inoviranja (vgrajevanje v politiko, prenos znanja, aktiviranje neizrabljenega znanja, planiranje inovativnega poslovanja, inovacijski, tehnološki in podobni centri, podjetništvo, poti do uspešnosti invencijsko-inovacijskih procesov, informacijski vidiki, managerski vidiki, zbujanje ustvarjalnosti, ekološke inovacije, zveza inoviranja z ISO 9000, zveza inoviranja z ekonomijo, inovacije kot pot iz socialnih stisk, slovenska podpora, pospeševanje razvoja Slovenije, pospeševanje regionalnega razvojaSlovenije).

Če so bile to osnovne pozitivne prelomnice, sodi med osnovne negativne dejstvo, da so po osamosvojitvi Slovenije v imenu racionalizacije poslovanja ukinili skoraj vsa delovna mesta za ukvarjanje z izumljanjem in inoviranjem ter podpiranjem obeh. V ospredje so prišli dolga vrsta važnih pravnih vprašanj, ukrepi za kratkoročno zniževanje poslovnih stroškov z namenom dosecči konkurenčnost in preživeti na zahtevnih novih trgih ipd. Dejstvo, da po l. 1996 revija Naše gospodarstva ni mogla več objavljati zbornikov, spada tudi med negativne prelomnice. Vse to je povzročilo, da se je zanimanje za PODIM znižalo. Vztrajni finančni in moralni podpori Mestne občine Maribor in amaterskemu delu nas prirediteljev gre glavna zahvala, da se je PODIM obdržal. Tudi tu velja, da pionirje poznaš po puščicah v hrbtu.

Upam, da bo prenova prirediteljske ekipe postala inovacija. Spoznanja, ki jih je prikazala in vsaj delno tudi povzročila dosedanja dolga serija posvetovanj, so dala veliko gospodarskih in drugih koristi, poleg tega pa tudi uvedbo invencijsko-inovacijskih tematik v dodiplomski in podiplomski študij, najprej na EPF, postopno pa tudi ponekod drugod po Sloveniji. Zdaj Evropska unija od Slovenije pričakuje,da bo inovativna, preden se vanjo vključi. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, sprejeta pomladi 2001, to upošteva. Preostaja torej še enaka naloga za slovensko gospodarstvo in družbene službe. PODIM bo zmogel k temu prispevati.

Prof. dr. Matjaž Mulej