21. in 22. maj
Maribor, Slovenija
10. maj 2018

Pri kulturnih in kreativnih start-upih, ki bogatijo celotno družbo, je denar redko glavna motivacija!

Medtem ko številne evropske države izvajajo že drugo ali tretjo generacijo nacionalnih politik in aktivno vzpostavljajo podporno okolje za razvoj kulturnega in kreativnega sektorja (KKS), Slovenija s Centrom za kreativnost (CzK) in drugimi projekti, predvidenimi v sklopu Strategije pametne specializacije, šele v zadnjih letih prepoznava kulturni in kreativni sektor kot pomemben poligon za razvoj inovacij. Ker med glavne težave ustvarjalcev sodi pomanjkljiv dostop do javnih virov financiranja za projekte, ki nastajajo na presečiščih med kulturo, kreativnostjo in podjetništvom, bodo načrtovane finančne podpore CzK v skupni višini 5,29 milijonov EUR več kot dobrodošle. O vseh ostalih aktivnostih in ciljih CzK, ki deluje v okviru Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), smo se pogovarjali z vodjo CzK Anjo Zorko, ki opozarja tudi na dejstvo, da je pri kulturnih in kreativnih start-upih denar le redko glavna motivacija, temveč gre bolj za željo ustanoviteljev, da izrazijo svoje ideje in ustvarjalnost, ki lahko zagotavljajo visoko ekonomsko vrednost za celotno družbo.
 
---
Ali lahko za začetek na kratko opišete stanje na področju kulturnega in kreativnega sektorja (KKS) v Sloveniji in glavne težave, s katerimi se soočajo ustvarjalci – tako posamezniki kot ustanove?

Glavne težave so zagotovo pomanjkljiv dostop do virov financiranja oz. pomanjkanje javnih virov finančnih spodbud za tiste projekte, ki nastajajo na presečiščih umetnosti, kulture, eksperimentov, trga in podjetništva in se v obstoječih shemah sofinanciranja podjetniških projektov ne prepoznajo ali niso upravičenci do javnih sredstev. Zagotovo je težava tudi pomanjkanje poslovnih in drugih specializiranih znanj v KKS sektorju, premajhna usmerjenost v dolgoročen razvoj, komercializacijo in rast ter pretežna usmerjenost na domač trg.  Veliko ustvarjalnih posameznikov ali organizacij je odvisnih od javnih sredstev in deluje projektno, kar jim pogosto preprečuje razvoj dolgoročne vizije "podjetja" in opiranje na trdne poslovne modele z jasno opredeljenimi tržnimi priložnosti.
 
Verjetno pa večina kreativnih start-upov ne nastane zgolj zato, ker ustanovitelji prepoznajo dobro tržno priložnost …

Drži. Denar je le redko glavna motivacija. Večina kreativnih start-upov je dejansko ustanovljenih zato, ker želijo ustvarjalci izraziti svoje ideje, svojo kreativnost. Za razvoj produktov, blagovnih znamk in uspeh na trgu je zaradi specifike področij, kot sta denimo arhitektura ali oblikovanje, pogosto potrebno veliko več časa in sredstev kot na področju IT-ja. Poleg tega se ustvarjalci ob vstopu na trg zanašajo pretežno ali preveč na lasten ustvarjalni talent in lastno delo, premalo pa je testiranja potreb trga, kar za kompleksnejši razvoj podjetja oz. izdelka in njegov prodor na trg ni dovolj.
 
Katere so ključne aktivnosti, s katerimi MAO oz. CzK v luči omenjenih težav zagotavlja podporo kulturnemu in kreativnemu sektorju v Sloveniji?

CzK predstavlja, promovira in podpira dejavnosti KKS v Sloveniji. Pravzaprav s svojimi aktivnostmi spodbuja razvoj potencialov družbene in ekonomske vrednosti sektorja ter ga aktivneje povezuje z gospodarstvom, znanostjo, izobraževanjem in drugimi sektorji. Naše naloge, ki izhajajo tudi iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, so povezati podjetnike in ustvarjalce v kreativnem sektorju ter proizvodna, storitvena in druga podjetja z namenom razvoja inovacij, novih produktov, storitev in izkušenj ter s tem tudi družbenega napredka. Podjetništvo želimo spodbujati na specifičnih in novih področjih, hkrati pa spodbuditi uporabo tradicionalnih obrti in veščin ter razvoja novih tehnologij in materialov.
 
Kaj pa so ključni cilji vaših aktivnosti?

Cilji operacije so razvoj podjetniških znanj in drugih veščin za rast kulturnega in kreativnega sektorja ter prenos ustvarjalnosti v gospodarstvo in druge sektorje. Povečati želimo prisotnost in prepoznavnost podjetij iz KKS na nacionalnem in mednarodnem trgu, jih povezovati s primerljivimi strokovnimi pobudami doma in v tujini ter razširiti možnosti za njihov prodor na nove trge. Pomemben je tudi preplet  izmenjave znanj in dobrih praks v različnih sektorjih, implementacija ustreznih politik na področju KKS … Projekt naj bi cilje dosegel do leta 2022, sofinancirata ga Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, izvaja pa se v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.
 
Ali lahko malce bolj podrobno razložite konkretne elemente vaše podpore?

Pogodbena vrednost projekta »Platforma Center za kreativnost«, ki ga bo do leta 2022 izvajal MAO, znaša nekaj čez 5,6 milijonov evrov. Vsa sredstva so namenjena izvajanju podpornih aktivnosti za ustvarjalce in podjetnike s projekti na področju kreativnosti, sicer pa naše aktivnosti, s katerimi dosegamo zastavljene cilje, obsegajo šest ključnih stebrov. Prvi je povezovanje za razvoj novih produktov in storitev, kjer bomo med drugim dopolnjevali finančne instrumente Slovenskega podjetniškega sklada in izvajali pred-selekcijski ter podporni program za prijavitelje na razpise, vzpostavljali multidisciplinarne skupine za razvoj inovativnih storitev ali produktov ter povezovali različne sektorje skozi programe, kot je denimo Bienale oblikovanja.
 
Aktivni boste tudi na področju izobraževanja in mentorstva?

Tako je. Drugi steber tako obsega zagotavljanje nadgradnje znanj s specializiranimi poslovnimi in kreativnimi moduli ter izobraževanji, z izvajanjem mentoriranja na specifičnem projektu ali za specifično področje, kjer bodo udeleženci programov izkazali potrebo po dodatni podpori. Tretji steber naše podpore zajema mreženje in promocijo doma in v tujini, skozi aktivnosti, kot so showroomi, udeležbe na razstavah, sejmih in drugih dogodkih z namenom, da se odpirajo možnosti za nove projekte, prodajne kanale, zaposlitve in podobno ...
 
Kaj pa konkretne aktivnosti na področju prodaje, ki je problematična tudi pri tehnoloških start-upih?

Na področju digitalizacije in spletne prodaje bomo vzpostavili enotno spletno platformo, namenjeno predstavitvi KKS sektorja ter izmenjavi ponudbe in povpraševanja. Platforma bo povezovala posamične ustvarjalce in podjetja, projekte, dejavnosti in ponudbo oz. prodajo KKS v Sloveniji ter jih predstavlja navzven domači in tuji javnosti. Zagotovili bomo tudi analize in raziskave, namenjene merjenju uspešnosti aktivnosti CzK, dogajanja v samem KKS ter prispevka KKS k družbenemu in gospodarskemu razvoju. Na področju komuniciranja in predstavljanja rezultatov projekta najširši javnosti bomo zagotovili promocijo v medijih in javnosti doma ter v tujini, organizirali študijske obiske tujih medijev … Vse omenjene cilje projekta bodo v obliki javnih subvencij za spodbujanje podjetništva in vzpostavljanje močnejšega sodelovanja med gospodarstvom in KKS nadgrajevale finančne podpore CzK v skupni višini 5.290.000 EUR. Pooblaščeni izvajalec teh javnih razpisov bo predvidoma Slovenski podjetniški sklad. Ta del projekta je še v pripravi, vodi pa ga ministrstvo za kulturo. 
 
Kultura in kreativa sta široka pojma. Ali lahko bolj natančno razložite, katera so tista področja, ki so za vas zanimiva?

Center bo podpiral projekte, ki nastajajo na presečiščih umetnosti, kulture, eksperimentov, trga, podjetništva in gospodarstva ter združujejo ustvarjalnost, proizvodnjo in distribucijo dobrin in storitev, ki vsebujejo oz. izražajo kulturne ali kreativne vsebine. Rezultati teh projektov so na koncu poslovno uresničljivi oz. merljivi, povečujejo dodano vrednost ali so usmerjeni v reševanje posebnih družbenih problemov in prispevajo k družbenemu napredku in blaginji. Gre za področja oz. presečišča arhitekture, oblikovanja in vizualne umetnosti, kulturne dediščine, arhivov in knjižnic, knjig in tiska, kulturne vzgoje, oglaševanja, glasbe, uprizoritvene umetnosti in umetniškega ustvarjanja, radia in televizije, programske opreme, iger, videa in filma ter na drugih področjih KKS. Naša podpora bo namenjena avtorjem in samozaposlenim v kulturi, s.p.-jem, MSP-jem, društvom, zasebnim zavodom, socialnim podjetjem, ki razvijajo projekte ali poslovno idejo s potencialom za uspeh na trgu, ki želijo ustanoviti lastno podjetje in pri tem potrebujejo podporo, izobraževanja, promocijo, mentorstvo ...
 
Kdaj točno ste začeli podpirati inovacije oz. KKS v Sloveniji? Kakšni so prvi konkretni rezultati? Ste z njimi zadovoljni?

Gre za kompleksen projekt in zelo raznolik sektor oz. področje, v katerega se dolgo časa ni vlagalo, zato se zavedamo, da rezultatov ne moremo pričakovati čez noč. Projekt smo administrativno in organizacijsko zagnali jeseni 2017, zato letos začenjamo z aktivnejšim izvajanjem programa, res prve začetne rezultate pa pričakujemo konec letošnjega leta. Naslednja leta pa njihovo nadgradnjo. Zelo smo zadovoljni tako nad odzivom ustvarjalcev kot nad odzivom podjetij in gospodarstva, ki odražajo skupno željo, da se začne tudi na tem področju namensko vzpodbujati kreativnost, podjetništvo, sodelovanje z gospodarstvom in medsektorsko sodelovanje ter razvoj inovacij.
 
Ali nam lahko opišete kakšen projekt, program, primer dobre prakse, ki še posebej izstopa po učinkih oz. uspešnosti?

Kreativna scena v Sloveniji je še kako živa, zelo kakovostna, prepoznana tudi v tujini, in entuziazma za ustvarjalnost ne manjka navkljub skromnemu javnemu financiranju, kjer trenutno, če ne upoštevamo načrtovanih aktivnosti CzK, vlada popolna odsotnost financiranja ravno tistih projektov, ki se gibljejo na presečiščih med kulturo, kreativnostjo in podjetništvom. Slovenija na področju novih iniciativ in prodornih avtorjev ne zaostaja za svetovnimi trendi.  Zato bi bilo težko izpostaviti zgolj nekaj uspešnih primerov. Mikrokozmos KKS v Sloveniji je zelo pester, kar smo pokazali tudi na uvodni konferenci Centra za kreativnost novembra 2017, ko smo predstavili več kot 35 aktivnih govorcev s področja filma in videa, oblikovanja, glasbe, arhitekture, vizualne in uporabne umetnosti, digitalne in računalniške kulture, turizma, poslovneže, predstavnike društev, zavodov, start-upov, zadrug …
 
S kakšnimi pričakovanji pa letos prihajate na PODIM?

Na PODIM prihajamo z željo po močnejšem povezovanju kulturno-kreativnega sektorja s start-up okoljem, investitorji, predstavniki podjetij, posamezniki in ostalimi pomembnimi deležniki iz regije, ki pridejo na letošnjo konferenco.
 
---
Če želite sodelovati z ekipo MAO oz. Centrom za kreativnost in se z njimi srečati na letošnji PODIM konferenci, pošljite sporočilo Urški Krivograd na urska.krivograd@mao.si.