15. in 16. maj
Maribor, Slovenija
11. maj 2017

Udeležba predsednika vlade na PODIM-u namenjena tudi temu, da zaustavimo odhajanje slovenskih start-upov v tujino!

Zakaj uspešni slovenski start-up podjetniki odhajajo v tujino? Kako bi lahko Slovenijo naredili bolj prijazno za start-up podjetja? Dialog o teh vprašanjim med vlado in predstavniki slovenske start-up skupnosti je že vzpostavljen, saj se država zaveda pomena inovativnih zagonskih podjetij, ki so ena ključnih gonilnih sil gospodarske rasti, hkrati pa resna industrija, ki danes po grobih ocenah zaposluje dobrih tri tisoč ljudi, večinoma visoko izobraženih in motiviranih kadrov. A start-upi se v Sloveniji še vedno soočajo s številnimi poslovnimi, upravnimi in davčnimi ovirami, ki posegajo na praktično vsa področja njihovega poslovanja – zagon in začetno financiranje ter pridobivanje nadaljnjih investicij, zaposlovanje in nagrajevanje ključnih kadrov, ovire pri spletnem in mobilnem poslovanju, administrativne ovire ... Kljub predstavitvi predlogov za njihovo reševanje, ki so jih na vlado naslovili predstavniki slovenske start-up skupnosti, veliko teh ovir še vedno otežuje poslovanje start-upov, saj njihovo razreševanje ni v pristojnosti le enega ministrstva, temveč večih, kar razbija polje odgovornosti in onemogoča sprejem ustreznih odločitev. Zato smo se v Iniciativi Start:up Slovenija odločili, da na letošnjo PODIM konferenco povabimo predsednika vlade dr. Mira Cerarja in nanj naslovimo apel, naj dvigne prioriteto reševanja teh ovir in vzpostavi medresorsko skupino za njihovo odpravo.
 
V zadnjih nekaj letih so predstavniki slovenske start-up skupnosti na vlado oz. resorna ministrstva naslovili kar nekaj apelov, s katerimi so opozorili na številne poslovne, upravne in davčne ovire, s katerimi se soočajo slovenska start-up podjetja ter se posledično v vse večjem številu selijo v tujino. Že februarja lani so trije znani slovenski start-upovci – Primož Strajnar, Nejc Škoberne in Andraž Logar, na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) naslovili dopis, v katerem so pojasnili, zakaj start-upi potrebujejo dodatno pozornost in s katerimi ovirami se srečujejo ter hkrati podali tudi konkretne predloge rešitev.
 
Le okoli 5 % investicij se realizira v Sloveniji!
Veliko pozornosti in močno podporo slovenske start-up skupnosti je požel tudi blog člana skupnosti Silicon Gardens Aleša Špetiča z naslovom Zakaj uspešni slovenski startupi odhajajo v tujino. V njem je eden prvih slovenskih start-upovcev argumentirano nanizal ovire, zaradi katerih se v zadnjih letih v Sloveniji realizira le okoli 5 % od skupno 100 milijonov evrov investicij, kolikor jih v enem letu v povprečju zberejo slovenski ustanovitelji start-upov doma in v tujini.
 
Razdrobljena odgovornost zavira izboljšave
Alep Špetič je izsledke sistematičnega pregledovanja slovenske start-up skupnosti na pobudo Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) predstavil ministrstvu za finance, MGRT in ATVP, na pobudo ministrstva za javno upravo pa je bil s predstavniki start-up skupnosti organiziran tudi sestanek na MGRT. Nanj smo se v Iniciativi Start:up Slovenija pripravili tako, da smo popisali dodatne ovire start-upov, predvsem na področju plačilnih sistemov, hkrati pa se nadejali, da bomo tudi zaradi naših preteklih dokumentov, kot sta Start:Up Manifest in Slovenija, dežela start-upov!, uspeli hitro priti do ustreznih rešitev. Čeprav je sestanek odražal voljo in namero za proaktivno zagotavljanje spodbudnejšega poslovnega okolja, pa je bilo iz zapisnika razvidno, da odpravo nekaterih ključnih ovir onemogoča predvsem dejstvo, da njihovo razreševanje ni le v pristojnosti enega ministrstva, kar razbija polje odgovornosti in zavira sprejem ustreznih odločitev.
 
Apel za predsednika vlade
Ob tem pa so vse omenjene aktivnosti in vsi omenjeni dokumenti očitno pripeljali do odlične priložnosti, da na pravem kraju, ob pravem času in na pravo osebo naslovimo apel za dvig prioritet in presekanje gordijskega vozla nemoči pri reševanju teh težav. Vabilo za udeležbo na PODIM-u, največji in najvplivnejši start-up konferenci v Sloveniji in Alpe-Adria regiji, smo namreč poslali predsedniku vlade dr. Miru Cerarju, skupaj s predlogom, naj
vzpostavi medresorsko skupino za odpravo ovir za poslovanje start-upov, v kateri bodo določene odgovorne osebe za sistematično reševanje teh izzivov, skupaj s časovnico pričakovanih izidov.
 
Prvi slovenski samorog za vzor in opozorilo
Tako bo pomemben del letošnjega PODIM-a namenjen tudi poskusu tega, da zaustavimo odhajanje slovenskih start-upov v tujino in jim po vzoru glavnih evropskih start-up središč, kot so London, Berlin ali Pariz, omogočimo, da doma hitro rastejo, inovirajo in kreirajo nova delovna mesto z nadpovprečno dodano vrednostjo. Primer slovenskih podjetnikov Ize in Sama Logina, soustanoviteljev podjetja Outfit7, naj nam bo pri tem za vzor in hkrati za opozorilo, saj je večji del milijardnega zneska ob prodaji prvega slovenskega samoroga večinoma ostal v tujini. Drugi dan konference PODIM se nam bo predsednika vlade pridružil kot častni gost investicijskega dela konference PODIM Challenge, kjer mu bomo predstavniki slovenske skupnosti predali iz vseh omenjenih virov povzet seznam ključnih ovir, ki v tem trenutku najbolj pestijo slovenska start-up podjetja, skupaj z izvornimi dokumenti, ki so kot ‘klici na pomoč’ nastajali v zadnjem času.
 
Povzetek predlogov za izboljšanje pogojev poslovanja start-upov
 
PODROČJE USTANAVLJANJA PODJETJA IN FINANCIRANJA:

  • odprava ovir, zaradi katerih morajo biti za ustanovitev ali dokapitalizacijo podjetja investitorji fizično prisotni v Sloveniji,
  • odprava omejitev pri dezinvestiranju in upravljanju skupščine (startupi prvih nekaj let običajno ne ustvarjajo dobička in v primerih, ko se želi iz start-upa kateri od ustanoviteljev ali ivestitorjev umakniti, to po slovenski zakonodaji ni možno, če podjetje posluje z izgubo),
  • odprava omejitev, ki investitorjem preprečuje, da bi ustanavljali manjše naložbene sklade,
  • odprava omejitev, ki investitorjem preprečuje, da bi investirali v več podjetij zaporedoma, saj zakon o gospodarskih družbah onemogoča, da denimo eno podjetje (d.o.o.) investira v več kot 4 podjetja letno,
  • ohranjanje javnih invesitcij v start-upe in vzpostavitev možnosti, da država izenači investicije priznanih skladov tveganega kapitala, ob tem še odpravljanje možnosti zlorab pri javnih investicijah brez pretiranega legalizma,
  • vzpostavitev programa za aktivno privabljanje tujih zasebnih investitorjev v Slovenijo in njegova močna promocija.
 DAVČNA ZAKONODAJA:
  • uvedba davčnih olajšav za investitorje (pravne in fizične osebe) v start-upe po zgledu sheme SEIS in EIS iz Velike Britanije, s tem, da so zneski naložb navzgor omejeni na relativno nizek znesek,
  • znižanje efektivne obdavčitve podjetij in spodbujanje reinvestiranja dobičkov,
  • uvedba davčnih olajšav za mlada inovativna podjetja, kot je denimo odlog plačila davka na dobiček po zgledu Estonije, kjer se davek na dobiček prvič plača ob prvem izplačilu dividend,
  • davčne blagajne so močno otežila kartično poslovanje, saj zakonodaja tudi plačila s kreditnimi karticami obravnava kot gotovinska plačila,
  • za start-upe je problematično, da se pri nagrajevanju zaposlenih prek delniških opcij prodaja lastniškega deleža obravnava kot prejemek iz delovnega razmerja in ne kot kapitalski dobiček.
DELOVNA ZAKONODAJA OZ. KADROVANJE IN ČLOVEŠKI VIRI:
  • znižanje davčne obremenitve plač, zaradi katere mladi, sposobni kadri raje izbirajo službe v tujini kot v Sloveniji,
  • odprava rigidnega in nekonkurenčnega nagrajevanja zaposlenih z lastniškimi oz. delniškimi opcijami,
  • uvajanje možnosti za hitrejše in bolj enostavno zaposlovanje tujih državljanov, tudi izven držav EU, vsaj za tiste, ki imajo specifična znanja in jih čaka zaposlitev pri vnaprej znanem delodajalcu,
  • uvajanje ustreznih izobraževalnih programov, ki odražajo dejanske potrebe trga, določiti ciljne izobraževalne smeri (denimo za razvijalce aplikacij in IKT programe) ter zanje spodbuditi večje zanimanje pri mladih,
  • sprememba dolgotrajnih in zapletenih postopkov odpuščanja, ki start-upom povečujejo tveganje in preprečujejo prehajanje kadrov ter znanj med podjetji,
  • uvedba možnosti štipendiranja mladih podjetnikov (npr. financiranje po načelu temeljnega univerzalnega dohodka), saj bi z ureditvijo osnovnega eksistencialnega vprašanja bistveno spodbudili odločitev za podjetništvo in močno olajšali začetne korake, ko je gradnja podjetja najtežja.
POSLOVNE OZ. ADMINISTRATIVNE OVIRE
  • odprava zapletenega poslovanja in nejasnih ter nestabilnih pravil pri poslovanju z državnimi organi (FURS, državni regulatorji …),
  • pohitritev postopka za pridobivanja ID številke za DDV za podjetja, saj gre trenutno za postopek, ki lahko traja tudi več tednov,
  • odprava enake formalne obravnave mikro oz. malih in velikih podjetij, zaradi katerih se morajo majhna podjetja ukvarjati s pravilniki o varstvu pri delu, zdravniški ustreznosti za pisarniške delavce, carinskimi prijavami za uvoz in izvoz ipd.,
  • odprava ovire za razvoj ‘fintech’ podjetij, katerim Banka Slovenije preprečuje odprtje fiduciarnega računa, na katerem lahko uporabnik ločeno od svojega poslovnega oz. transakcijskega računa zbira sredstva svojih strank,
  • odprava zakonodajnih ovir, zaradi katerih fakultete ne morejo biti lastnice podjetij, kar je sicer običajna praksa v uspešnih, podjetniško usmerjenih ameriških in britanskih univerzitetnih središčih
SPLETNO IN MOBILNO POSLOVANJE:
  • odprava težav podjetij, ki nastajajo zaradi tega, ker v Sloveniji ni mogoče uporabljati storitve Google Merchant, ker Amazon Europe ne podpira slovenskih podjetij in ker v Sloveniji ni prisoten plačilni sistem Stripe, kar slovenskim podjetjem onemogoča voditi kampanje na priljubljeni platformi za množično financiranje Kickstarter,
  • uvedba spodbud za razvoj industrije računalniških iger po zgledu tujih držav, ki 'video gaming' obravnava kot enega od stebrov kulture z usreznimi izobraževalnimi programi, razpisi, davčnimi olajšavami, skupinskimi sejemskimi nastopi ipd.,
  • v Sloveniji imamo kar nekaj zelo uspešnih start-upov na področju virtualnih valut, kot sta Bistamp in Iconomi, zato se naši državi ponuja edinstvena priložnost, da kot prva ali ena med prvimi na svetu najprej prizna to področje, nato pa ga tudi formalno regulira oz. pravno doreče in tako postane zanimiva za domače in tuje vrhunske  podjetniške ekipe na področju distribuirane (blockchain) ekonomije.
 
 
Povezave do dokumentov
 
Posamezne dokumente, ki smo jih uporabili za pripravo povzetka ukrepov, najdete na naslednjih povezavah:

 
- - -
 
Avtorji prispevka: Matej Rus, Aleš Špetič, Stanislava Vabšek