"Od množične inventivne dejavnosti do podjetništva v 30 letih"

Prof. ddr. Matjaž Mulej, dolgoletni programski vodja konference PODIM, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru

Leta 1978 sta prof. dr. Robert Massey iz Washingtona, D.C., ZDA in njegova žena Reggie prišla v Maribor na poletno šolo za študente, ki so prišli v Slovenijo na prakso. Verjel je, da je samoupravljanje najboljše okolje za razcvet množične inventivne dejavnosti (MID). V Jugoslaviji nismo nikoli slišali, da je to dvoje povezano. Bila bi možna, če bi samoupravljanje razumeli po Japonsko. Toda iz njegove ideje je zraslo naše večno prijateljstvo. Kasneje sem se veliko naučil o MID z njegovo pomočjo.

Tedaj je l. 1979 izšla moja uspešnica Ustvarjalno delo in dialektična teorija sistemov. Približno hkrati so Božidar Hribernik in njegov tim uveljavljali metodo za MID z angleškim imenom The Suggestion System ali Submit your Idea System.Uspeli so prepričati Ekonomski center Maribor, da je zaposlil sodelavca, da bi podpiral MID. Ti ljudje so kmalu odkrili zvezo med njihovim naporom in mojo knjigo in me povabili k sodelovanju.

Leta 1981 sem prebil v ZDA štiri mesece kot gostujoči profesor po programu Fulbright. Ves prosti čas sem posvetil MID. Junija sem se vrnil. Takrat so Hribernik in njegov tim izvedli svojo drugo prireditev. Priključil sem se jim tako, da sem uredil zbornik za Naše gospodarstvo. Iz tega je nastal PODIM. Ta revija je zagotavljala prostor za zbornik PODIM veliko let, a ne več zadnja leta. Tako se tedaj zamisli in izkušnje glede invencijsko-inovacijsko-difuzijskega procesa (IIDP) dosegle več tisoč bralcev revije Naše gospodarstvo.

Veliko naslednjih let sem urejal konference in zbornik PODIM; tema je bila vsako leto druga, a vedno glede IIDP. Udeležencev je bilo – vedno v Mariboru – več sto, tudi soorganizatorjev je bilo več, vključno s predsedstvom Slovenije (ki je imelo člana, uradno zadolženega za pospeševanje IIDP) in z Gospodarsko zbornico Jugoslavije. Bistvena inovacija PODIM-a je bila po moji oceni programska sprememba od MID k IIDP vodenja, namenjenemu za več uspeha vodenja IIDP, vse do poudarka na podjetništvu in podjetnosti, ki sta med bistvenimi pogoji za IIDP.

Pred razpadom Jugoslavije je večino udeležencev PODIM-a tvorilo več sto poklicnih sodelavcev služb za IIDP, vključno z MID in aktivistov MID ter vodij podjetij. V zgodnjih 1980. letih je večina večjih podjetij v Sloveniji razpadla. Zato je 95% takih zaposlencev in aktivistov izgubilo delo. Novi lastniki in vodje so žal pretežno menili, da so za njihove cilje nepotrebni. – To je vodilo v velik del kasnejših težav slovenskega gospodarstva, tudi sedanje.

Tedaj smo več let – uspešno – poskušali obdržati PODIM živ tako, da smo vabili k soorganiziranju številne druge strokovne zveze. Kot vidite zdaj, je PODIM preživel, a je bil vrsto let majhen dogodek, če merimo s številom udeležencev. Druge stroke je tudi osveščal o bistvu IIDP in inovaciji kot njegovem izidu na njihovem strokovnem področju, ne samo v tehnoloških in proizvodnih delih podjetij.

Odkar so prevzeli organiziranje PODIM-a moji mlajši kolegi Rebernik, Rus in drugi, PODIM zopet teče zelo dobro. To me osrečuje. Dosegli so, da je PODIM postal pomembna mednarodna konferenca. Kratica PODIM ima zdaj zelo drugačno Vsebino kot pred skoraj 30 leti, ko smo kratico uvedli: Podjetništvo, inoviranje in menedžment. A sprememba kaže, kako se je PODIM razvijal tri desetletja – je zgled IIDP.